Blog

Drugi korak

DRUGI KORAK

Še zadnji klik in vse moje zamisli so bile zapisane v wordovem dokumentu. Luka se je smukal okoli računalnika in poskušal prebrati vsaj kakšen stavek, a zaenkrat mojega pisanja še nisem bila pripravljena deliti z nikomer. Čakal me je naslednji korak! Na internetu sem prebirala različne članke, ki so navajali razloge za odločitev o izdaji knjige preko založbe in o samoizdaji. Na voljo sta mi bili torej dve možnosti. Kar hitro pa sem ugotovila, da je prodaja knjige v Sloveniji najtežji del procesa. Številke, ki sem jih zasledila, so bile nedvomno daleč o tistih, ki so v moji glavi imele na koncu celo nekaj ničel. Morda bo kot mene tudi vas presenetila številka, da se v Sloveniji povprečno proda 350 izvodov izdane knjige. Zato je potrebno vnaprej dobro premisliti, na kakšen način želiš izdati knjigo. K temu pripomore, da si zastaviš realne cilje in že vnaprej veš, kaj si pripravljen narediti, da se bo knjiga prodajala. Prednost izdaje knjige pri založbi je, da ta poskrbi za celoten postopek izdaje in distribucijo. Prevzamejo tudi celotno tveganje investicije, (kar pomeni, da kot začetnik ne rabiš vložiti lastnih denarnih sredstev), pripada pa jim večinski del zaslužka (avtorji v tem primeru dobijo okrog 5-10% zaslužka od prodane knjige). Kot samozaložnik že v začetku procesa vložiš svoja finančna sredstva in sam poskrbiš za lektorja, ilustratorja, cip kodo in tisk (predhodno si je dobro priskrbeti tudi strokovno mnenje o vsebini dela) ter distributerja, ki poskrbi, da se bo delo znašlo na policah knjigarn in knjižnic, v zameno za to, pa bo deležen 50% provizije od prodane knjige. Na podlagi vseh teh informacij sem se odločila, da najprej poskusim pri založbah, kar se je slišalo precej enostavno. Poiščeš založbo, ki izdaja tip knjig, katerim ustreza tudi tvoje delo in jih kontaktiraš. Na tak način sem poiskusila pri veliko založbah, a se mi to žal ni obrestovalo. Res je, da sem jih kontaktirala v sredini novembra, ko je večina založb zasuta z delom in v pripravah na ‘veseli december’, a kljub temu, sem se nadejala vsaj negativnega odgovora, ki ga od večine nisem prejela. Nisem človek, ki bi ob prvi oviri odnehal, zato sem še naprej iskala informacije, kako kar najbolje pristopiti k založbam. Izdelala sem okviren promocijski načrt in ga zapisala v mail. Navedla sem tudi vse svoje veze in kanale, po katerih bi lahko promovirala knjigo in zapisala, koliko časa in energije sem v to pripravljena vložiti (kot vedno ALL IN). Prijateljica pa mi je knjigo tudi lektorirala, za kar sem ji zelo hvaležna. Tako sem svoj promocijski načrt in besedilo poslala še nekaj manjšim založbam in odgovori so začeli kapljati. Kako zelo dober občutek je, ko nekdo pohvali tvoje prvo ustvarjanje!! Bila sem vsa iz sebe in prvič začutila, da bi iz mojih zapisov res lahko nastalo nekaj kvalitetnega. Kljub decembrski norosti, si je nekaj založb vzelo čas zame in tako so se začela dogovarjanja. Na ‘sestankih’ nisem želela izpasti kot nevedna novinka (čeprav to še vedno sem), zato sem predhodno raziskala, kaj je tisto, kar želim od založb izvedeti in kaj je tisto, kar me bo pri založbi prepričalo (kljub temu, da sem se počutila, da še vedno jaz prepričujem založbe, naj me vzamejo pod svoje okrilje). Končno je prišel dan, ko sem se z avtom skozi ozke ulice pripeljala na Ježovo 90, k založbi Chiara, kjer sta me zares prijazno in toplo sprejela g. Peter Smole in ga. Simona Boč. Skušala sem potlačiti svojo živčnost, potenje rok in glasno bitje srca, saj nisem vedela kaj pričakovati, kako se dobro predstaviti, izgledati ‘profesionalno’ in hkrati ‘ponižno’. Vsi moji strahovi so v hipu izpuhteli, saj je pogovor tekel zelo sproščeno, a vendar profesionalno, s pravo mero direktnosti, ki ji je pripadal ton prijaznosti, tudi zame. Imela sem srečo, saj jih je pritegnil moj promocijski načrt in mail k sreči ni ostal neprebran v poplavi vseh ostalih. Izvedela sem, da je meni podobnih ‘piscev’ še veliko in da nisem ravno edina, ki se je odločila napisati knjigo. Že takrat sta mi tudi povedala kolikšen delež zaslužka od prodane knjige mi je namenjen, kakšne so njihove želje in pričakovanja, kaj vse mi lahko ponudijo za razliko od velikih založb in da omogočajo avtorji mnenje in sodelovanje pri vseh delih procesa do izdaje knjige. Zanimala so ju tudi moja pričakovanja in energija med nami je kar naenkrat ‘klapala’. V tako prijaznem okolju se res ni bilo težko dogovarjati in domov sem odšla z občutkom, ki mu včasih rečemo kar ’tisti pravi’ ali pa ‘ko veš, veš’. V začetku sem veliko mislila na to, da se kaj hitro lahko opečem in da o vsem tem vem premalo in moram biti zelo previdna. Čim več moram imeti črno na belem, da me ne bo kdo ‘prinesel okoli’ in če ne drugega razočaral. Ko pa sem po sestanku z založbo Chiara o vsem tem premišljevala doma, se mi je to enostavno zdelo nepotrebno. Začutila sem, da jim lahko zaupam in to so kasneje tudi potrdila vsa njihova dejanja. Tako je bilo dvomov o izdaji knjige s pomočjo založbe konec 🙂

Meni